Pomeranci so ena najmanjših pasem psov na svetu. So izjemno priljubljena pasma, saj s svojim ljubkim izgledom očarajo vsakogar. Več o pasmi ter zakaj se psa kupuje izključno pri preverjenih vzrediteljih nam bo v nadaljevanju zaupala Ines Suholežnik, vzrediteljica iz psarne Golden Shadow Poms.
Ines, pozdravljeni. Zakaj ste se odločili za vzrejo pomerancev?
Pozdravljeni, najprej bi se vam rada zahvalila za priložnost, da z vami delim izkušnje in znanje o Pomerančkih, Lahko bi rekli, da je to bila ljubezen na prvi pogled. Še ko sem kot študentka vsako jutro hodila na avtobus in v službo, sem le tega večkrat zamudila, ker mi je pogled ukradel sosedov Pomeranček. Tako se je začelo nagovarjanje mojega partnerja k nakupu tega čudovitega bitja.
Ko sva prišla do najinega prvega kužka sploh nisem razmišljala o vzreji, Ko sem začela spoznavati za kakšne kužke sploh gre mi je misel na to, da bi moj kužek dobil družbo postajala vse bolj všeč in tako se je počasi rodila ideja o morebitni vzreji. Seveda sem se pred samo odločitvijo veliko pogovarjala z vzreditelji, iskala razno razne informacije v knjigah in pri veterinarjih… Tako, da lahko danes ponosno rečem, da sem vzrediteljica Pomerancev.
Kakšen je pomeranec karakterno?
Pomerančka najhitreje opišem kot velikega kužka, ujetega v majhnem telesu. Vsekakor niso tipični predstavniki majhnih pasmem. So zelo trmasti in svojeglavi, tako da potrebujejo dosledno vzgojo že od majhnega. Izberejo si svojo osebo in njej so zvesti in vdani. Za svojega človeka so pripravljeni dati življenje. So pa tudi zelo učljivi in pametni. S pozitivno motivacijo jih lahko naučimo veliko trikov. Njihovo drugo ime je tudi ‘’alarm’’, saj radi lajajo, če niso primerno naučeni. Do tujcev so načeloma nezaupljivi, so pa tudi zelo nežni in ‘’cartljivi’’.
Kakšnega lastnika potrebuje pomeranec? Je primeren za neizkušene lastnike ali pa potrebuje izkušenega in odločnega lastnika?
Potrebujejo lastnika, ki jim bo jasno znal postaviti meje, saj njihova trma res ne pozna meja. Pomeranec postane senca lastnika in hoče biti vedno ob njem, prav tako kljub svoji majhnosti potrebujejo kar nekaj gibanja in nege, zato morda za najboljšega lastnika ne bi veljali ljudje s prenatrpanimi urniki. Lahko je primeren tudi za začetnika. Zakaj pa ne? Dokler se je novopečeni lastnik pripravljen učiti in poslušati vzrediteljeva navodila ne vidim razloga zakaj ne.
Velikokrat zasledimo oglase ‘’čistokrvnih mladičkov‘’ za nekaj sto evrov iz pasjih farm. Takšnim ‘’vzrediteljem’’ se gre le za denar. Kaj menite, da bi bilo potrebno storiti, da se končno neha s takšno vzrejo?
Nikakor ne razumem, da so v 21st. ljudje še vedno tako ‘’slepi’’ in ne vidijo, da s svojim nakupom takšnega mladiča podpirajo problematiko prodaje nerodovniških kužkov. Kljub vsem informacijam, ki so na voljo in vsemu delu, ki ga probajo opravljati raznorazne organizacije si na žalost ljudje še vedno ne želijo priznati, da je trg preprodaje kužkov oz. prodaje kužkov brez rodovnika, kar druga najbolj dobičkonosna obrt v svetu, takoj za trgovino z belim blagom.
Veliko se jih tolaži, da s tem ko so kupili mladiča, so rešili vsaj njega. To je že res, ampak s tem so ustvarili povpraševanje. In tam kjer je povpraševanje bo vedno ponudba! S tem, ko je denar prišel v roke prodajalca nečistokrvnih kužkov, bo ta ponovno imel razlog za paritev svoje že tako izčrpane samice, pa tudi če ta po naslednjem leglu pogine. Sama v tem vidim daleč največji problem. Ljudje, ki se na tak način ukvarjajo z ‘’vzrejo’’ so zame pošasti, brez kalčka empatije za živa bitja.
Vsekakor bi že v štartu bilo potrebno urediti zadeve na državni ravni, potem okrog inšpekcije, večjega nadzora in vsekakor bi bila dobrodošle kazni oz. višje kazni za takšne kršitelje.
Žal je celoten sistem postavljen tako, da dovoljuje izrabo oz. zlorabo živali. Dokler bodo ljudje kupovali ‘’čistokrvne mladiče’’ iz avtomobilskega prtljažnika pred blokom, tudi druge rešitve ne bodo pomagale. Dejstvo je, da ne obstajajo ‘’čistokrvni kužki brez rodovnika’’, ampak da gre za mešance, ki jih drago plača vsak kupec, pa čeprav se na začetku zdi kot ugodnejši nakup. Velika večina kužkov iz pasjih farm prinese s seboj ogromno zdravstvenih problemov, Koliko stane obisk veterinarja za eno samo bolj zahtevno stvar pa vsi vemo… Hitro pridemo na številko mladička z rodovnikom. To miselnost je potrebno širiti med ljudmi.
S kakšnimi težavami se soočate kot vzrediteljica?
Največja težava bi lahko rekla, da je ravno neozaveščenost kupcev. Še vedno na Dnevni bazi dobim klice za mladička z dodatkom: >>da saj naš pa ne potrebuje rodovnika, bo tako doma za na zofo.<< Kupci se morajo začeti zavedati, da rodovnik ni samo papir ampak je ‘’rojstni list’’ kužka, ki nam pove kdo so njegovi predniki. Rodovnik je zagotovilo, da je kupec dobil kužka določene pasme in ne mešanca. Seveda govorimo o rodovnikih s preverjenim poreklom in ne o ponaredkih, ki jih je danes na žalost vedno več.
Kako prepoznamo dobrega vzreditelja?
Dober vzreditelj bo na vsako vprašanje kupca imel odgovor! Dober vzreditelj je s srcem pri stvari in kužki predstavljajo način njegovega življenja. Vsekakor mu ne bo vseeno v kakšen dom odide njegov mladiček. Lastnikom svojih kužkov je tudi po na kupu vedno na voljo za vso pomoč in nasvete. Dober vzreditelj zna zavrniti kupca, če zanj presodi da ni najbolj primeren lastnik za njegovega mladiča.
Ali je pomeranec zahteven glede nege? Ima kakšne genske bolezni ali pogoste zdravstvene težave?
Glede na to, da gre za dolgodlakekga kužka, ki ima po vrhu še dvojno dlako lahko rečemo, da je med bolj zahtevnimi za nego. Potrebuje redno česanje, najboljše kar na dnevni bazi in pa redno kopanje. Mladičke je priporočljivo kopati tedensko, saj se tako sproti najlažje in najlepše odstrani odmrla baby dlaka in se tako naredi prostor za rast odrasle dlake.
Odraslega kužka kopamo na vsakih 14dni. Seveda je zelo pomembno, da pri negi uporabimo kozmetiko, ki ne vsebujeo alkohola, parabenov in sulfatov in tako poskrbimo za nežno nego. Sama uporabljam kozmetiko Starfire’s Canin Care line, ki je bila ustvarjena iz strani dolgoletnega rejca Pomerancev iz Amerike. Njihova dlaka pa bo potrebovala vsake toliko tudi oblikovanje dlake v pasjem salonu. Pomerancev nikakor ne brijemo ali strižemo na kratko. Poleti jih njihova dlaka ščiti pred vročino, pozimi pa pred mrazom.
Pogosta genska bolezen je ravno bolezen dlake in kože imenovana BSD( Black Skin Disease). Pojavi se, ko prekomerno izpadanje dlake, do take mere, da na delih ostane samo še koža, ki počrni. S pravilno nego je možno bolezen sanirati in oblažiti, odpraviti jo pa povsem ni mogoče. Bolezen se največkrat pojavi pri kužkih, ki so bili nepravilno parjeni. K izrazitvi te bolezni pa pripomore tudi poseganje v poddlako ( prekratko striženje oz. britje), zato je to resnično odsvetovano.
Ena najbolj pogostih zdravstvenih težav pri Pomerancu je definitivno Luksacija pogačice. Gre za izpah pogačic ob prevelikem naporu, možna pa je tudi genska preddispozicija za to. V lažjih primerih se poškodba sanira sama, v najhujših primerih pa je potrebna operacija.
Morda ne spada ravno pod zdravstvene težave pa vseeno je omembe vredno to, da v večini Pomerančkom mlečni zobje ne izpadejo sami in je tako potrebna veterinarska pomoč, kjer v lažji sedaciji kužku izpulijo mlečne zobke in tako naredijo proctor za stalne zobe. S tem se izognemo morebitnemu napačnemu zagrizu.
Na splošno pa Pomeranci ob pravilni negi, prehrani in gibanju veljajo za zdravo pasmo kužkov.
Ines, hvala za vaš čas in odgovore. Želimo vam še veliko uspehov v nadaljni vzreji teh prelepih puhastih psičkov.
Če vas o pasmi zanima še kaj, lahko kontaktirate Ines Suholežnik na njen profil ali na profil psarne Golden Shadow Poms. Vas mogoče mika tudi nakup? Potem se pravtako obrnite na Ines, ki vam bo z veseljem svetovala. Kupujte odgovorno in pri preverjenih vzrediteljih.
